Vzpetina Mengore je s sosednjima vrhovoma Cvetjem in Bučenico  predstavljala jedro avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami. V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju italijanskega topništva z višjih vzpetin na desnem bregu Soče. Nobena stran ni doživela večjega uspeha. V odločilni 12. soški bitki je bilo tu eno od izhodišč uspešnega prodora skupne avstro-ogrsko-nemške vojske, ki je italijanske enote iz Zgornjega Posočja potisnila vse do reke Piave.
Krožna pot po muzeju  poteka po dobro ohranjenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih obeležij, ostankov kamnitih barak, vodohrama in spomenika na nekdanjem vojaškem pokopališču. Na vrhu Mengor stoji cerkvica posvečena Marijinemu imenu.